Zgradbo lasnega stebla smo lahko dodobra spoznali šele z uporabo rasterskega elektronskega mikroskopa (REM), ki omogoča pogled v notranjost lasu in daje ostro tridimenzionalno sliko.

Lasno steblo ima tri plasti: 

• Cuticula ali povrhnjica
• Cortex ali osrednji del
• Medula ali sredica (srž)

CUTICULA ALI POVRHNJICA ščiti notranjost lasu. Tvori jo 5 do 10 plasti, sestavljenih iz polkrožnih upognjenih lusk, ki se med seboj prekrivajo in oklepajo lasno deblo. Pod rasterskim elektronskim mikroskopom med luskami opazimo plastično amorfno, brezoblično maso, ki jo imenujemo KIT substanca (vezivo). Ta povezuje luske med seboj in z notranjimi vlakni. Pri zdravih, normalnih laseh so luske cuticule tesno ena ob drugi, zato so lasje gladki, imajo lesk in se lahko češejo. Poškodovani lasje nimajo več KIT substance ali pa je ta izgubila svoje vezivne sposobnosti. Ker luske niso več povezane med seboj, se lahko odluščijo. Poškodovani lasje so grobi, hrapavi, nimajo leska, se težko češejo in niso več odporni proti škodljivim vplivom.

CORTEX ALI OSREDNJI DEL LASNEGA STEBLA je največji del lasnega stebla (70 do 90 %). V njem opazimo tri stopenjsko porazdelitev vlaken. PROTOFIBRILI sestavljajo MIKROFIBRILE, ki v snopih tvorijo MAKROFIBRILE. Vlakna med seboj povezuje KIT substanca, ki jim daje elastičnost. V cortexu se nahajajo naravni pigmenti (rjavo-črni in rdeči), ki dajejo lasem naravno barvo. Razmerje porazdelitve pigmentov je v dedni
zasnovi.

MEDULA ALI SREDICA lasu vsebuje zrna maščobe in zračne mehurčke. Tanki lasje nimajo medule.

Naravna barva las
Lasje vsebujejo naravno barvilo, pigment MELANIN. Zrnca melanina ležijo pod cuticulo v cortexu med fibrili. Naravni pigment nastaja v celicah, ki se imenujejo MELANOCITI in ležijo med papilo in lasno korenino. Melanin nastane z oksidacijo osnovne brezbarvne pigmentne substance, ki pride v lasno papilo iz krvnih žil. Ta osnovna brezbarvna pigmentna substanca je po kemijski sestavi beljakovina in se kopiči v protoplazmi celic v obliki rjavih zrnc. Pod vplivom fermenta vrhnjice kože se oksidira v pigment rjave do črne barve, ki ga imenujemo EUMELANIN. Poleg naravnega pigmenta melanina vsebujejo lasje še rdeč pigment, imenovan FEOMELANIN. Pigmenta se med seboj razlikujeta po obliki in kemični reaktivnosti. Rdeč pigment se pri beljenju in barvanju v zelo svetle tone težje oksidira, zato lasje ostanejo rumeno-oranžne barve. V starosti se naravni pigmenti nehajo tvoriti. Če las raste brez tvorbe pigmenta je popolnoma bel, če pa se tvorba naravnih pigmentov postopoma zmanjšuje in je delno prekinjena, postanejo lasje sivi (v njih je ostanek rjavo-črnih pigmentov).